Preeklampsija je zaplet v nosečnosti, pri katerem sta lahko ogrožena nosečnica in plod. Z zgodnjim presejanjem lahko ocenimo tveganje in po potrebi načrtujemo nadaljnje spremljanje. Pri nas nosečnici razložimo, kaj presejanje vključuje, kaj pomeni izvid in kaj lahko naredimo, da zaplete preprečimo.
Kaj je preeklampsija?
Preeklampsija je zaplet v nosečnosti, pri katerem se po 20. tednu nosečnosti pojavi povišan krvni tlak, skupaj z drugimi spremembami v telesu nosečnice. Lahko so prizadete ledvice, jetra, krvni sistem, posteljica in rast ploda.
Pomembno je, da preeklampsije ne razumemo samo kot “visok pritisk v nosečnosti”. Gre za stanje, ki je povezano z delovanjem posteljice in odzivom materinega telesa na nosečnost. Pri nekaterih nosečnicah se razvije blago in pozneje v nosečnosti, pri drugih pa se lahko pojavi prej in poteka resneje.
Preeklampsija lahko vpliva na zdravje nosečnice in otroka. Pri nosečnici lahko povzroči povišan krvni tlak, beljakovine v urinu, glavobole, motnje vida, bolečine v zgornjem delu trebuha, otekanje, spremembe laboratorijskih izvidov in v redkih primerih tudi resnejše zaplete. Pri plodu je lahko povezana z zastojem rasti, slabšim delovanjem posteljice ali potrebo po zgodnejšem porodu.
Zato je zgodnja ocena tveganja pomembna predvsem zato, da lahko nosečnost spremljamo bolj načrtovano.
Zakaj je presejanje za preeklampsijo pomembno?
Presejanje za preeklampsijo v zgodnji nosečnosti pomaga oceniti, pri katerih nosečnicah je tveganje za razvoj preeklampsije večje. Pregled ne pove, da bo nosečnica preeklampsijo zagotovo razvila, ampak izračuna verjetnost oziroma tveganje.
Če je tveganje nizko, je izvid pomirjujoč, nosečnost pa se običajno spremlja po običajnem programu pregledov.
Če je tveganje povišano, lahko ginekologinja svetuje natančnejše spremljanje krvnega tlaka, rasti ploda, delovanja posteljice in splošnega počutja nosečnice. Pri določenih nosečnicah se lahko po strokovni presoji uvede tudi preventivno zdravljenje z nizkim odmerkom aspirina.
Namen presejanja ni prestrašiti nosečnice, ampak pravočasno prepoznati tiste nosečnosti, pri katerih je smiselna dodatna pozornost.
Kdaj se opravi presejanje za preeklampsijo?
Presejanje za preeklampsijo se najpogosteje opravi v prvem trimesečju, v obdobju med 11. in 14. tednom nosečnosti. To je isti čas, ko se pogosto opravlja tudi nuhalna svetlina oziroma zgodnja morfologija ploda.
Kaj vključuje presejanje?
Presejanje za preeklampsijo je sestavljena ocena. Ne temelji samo na enem podatku, ampak združi več informacij, ki skupaj bolje napovejo tveganje kot vsak posamezen podatek posebej.
Pri presejanju upoštevamo:
- anamnezo in dejavnike tveganja,
- starost, telesno težo in druge osnovne podatke nosečnice,
- podatke o prejšnjih nosečnostih,
- krvni tlak,
- ultrazvočno meritev pretokov skozi maternični arteriji,
- laboratorijske označevalce iz krvi nosečnice, predvsem PlGF in PAPP-A.
Končni rezultat je izračun tveganja. Nosečnici po pregledu razložimo, ali je tveganje nizko ali povišano in kaj to pomeni za nadaljnje spremljanje nosečnosti.
Ultrazvočna ocena pretokov skozi maternični arteriji
Pri presejanju za preeklampsijo lahko z ultrazvokom ocenimo pretoke skozi maternični arteriji. To sta žili, ki sodelujeta pri prekrvavitvi maternice in posteljice.
Z meritvijo pretokov ocenjujemo upor v žilju. Če je upor v materničnih arterijah višji, lahko to kaže na manj ugodno prilagoditev žilja v zgodnji nosečnosti in je lahko povezano z večjim tveganjem za preeklampsijo ali zastoj rasti ploda.
Laboratorijske preiskave: PlGF in PAPP-A
Pri presejanju za preeklampsijo se lahko opravijo tudi laboratorijske preiskave iz krvi nosečnice. Najpogosteje se uporabljata označevalca PlGF in PAPP-A.
PlGF
PlGF pomeni placental growth factor oziroma placentni rastni dejavnik. Gre za označevalec, ki je povezan z razvojem in delovanjem posteljice.
Nižje vrednosti PlGF so lahko povezane z večjim tveganjem za moteno delovanje posteljice, preeklampsijo in zastoj rasti ploda.
PAPP-A
PAPP-A je beljakovina, povezana z nosečnostjo in delovanjem posteljice. Veliko nosečnic jo pozna že iz dvojnega hormonskega testa pri nuhalni svetlini.
Nižje vrednosti PAPP-A so lahko povezane z večjim tveganjem za nekatere zaplete v nosečnosti, med drugim z motnjami v delovanju posteljice, zastojem rasti ploda in preeklampsijo.
PAPP-A in PlGF ne uporabljamo kot samostojno napoved. Njun pomen je največji takrat, ko ju vključimo v skupni izračun z drugimi podatki.
Kaj pomeni povišano tveganje?
Povišano tveganje ne pomeni, da bo nosečnica zagotovo razvila preeklampsijo. Pomeni, da je glede na zbrane podatke verjetnost za ta zaplet večja kot pri nosečnici z nizkim tveganjem.
Pri povišanem tveganju je pomembno predvsem načrtovanje nadaljnjega spremljanja. To lahko vključuje:
- pogostejše meritve krvnega tlaka,
- več pozornosti na znake preeklampsije,
- spremljanje rasti ploda,
- ultrazvočne kontrole,
- po potrebi dopplerske meritve,
- laboratorijske kontrole po presoji ginekologinje,
- pogovor o preventivnih ukrepih.
Nosečnica dobi razlago, kaj izvid pomeni in na katere znake mora biti pozorna.
Aspirin v nosečnosti
Pri nosečnicah s povišanim tveganjem za preeklampsijo lahko ginekologinja presodi, ali je smiselna uvedba nizkega odmerka aspirina. Namen takšnega zdravljenja je zmanjšati tveganje za razvoj preeklampsije, predvsem zgodnje oblike bolezni.
Aspirina nosečnica ne sme uvajati sama. Odločitev je odvisna od izračunanega tveganja, dejavnikov tveganja, tedna nosečnosti in morebitnih kontraindikacij.
Če je aspirin priporočljiv, nosečnica dobi jasna navodila glede odmerka, začetka jemanja in trajanja zdravljenja.
Kako poteka presejanje pri nas?
Pri pregledu najprej pregledamo podatke o nosečnosti, predhodne izvide in dejavnike tveganja. Nato izmerimo krvni tlak, opravimo ultrazvočno oceno, po potrebi meritev pretokov skozi maternični arteriji in uredimo laboratorijske preiskave.
Ko so zbrani vsi podatki, nosečnici razložimo izračunano tveganje. Če je tveganje nizko, nadaljujemo z običajnim spremljanjem nosečnosti. Če je tveganje povišano, se pogovorimo o priporočilih, dodatnem spremljanju in morebitni preventivi.